🇸🇮 Digitalni dvojček Slovenije: nova priložnost za pametno industrijo - Slovenia

Slovenija bo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo razvila digitalnega dvojčka države. Na prvi pogled zveni zelo “vesoljsko”, a v resnici gre za zelo zemeljsko priložnost – posebej za slovensko proizvodnjo, ki pospešeno vlaga v AI, avtomatizacijo in pametno proizvodnjo.

Digitalni dvojček Slovenije ne bo le lep 3D-model države, temveč podatkovno in AI‑podprto okolje, v katerem bomo lahko varno simulirali vremenske ekstremne dogodke, podnebne scenarije, urbani razvoj, upravljanje naravnih virov in odziv v naravnih nesrečah.

Za industrijo pa to pomeni nekaj še pomembnejšega: nov sloj zanesljive, visoko kakovostne podatkovne infrastrukture, na kateri lahko podjetja gradijo lastne rešitve za prediktivno vzdrževanje, optimizacijo logistike, obvladovanje tveganj v dobavnih verigah in bolj trajnostno proizvodnjo.

V tem prispevku v sklopu serije »AI v slovenski industriji: pametna proizvodnja« pogledamo, kaj digitalni dvojček države sploh je, kako nastaja v sodelovanju z Eso in – predvsem – kako lahko slovenska proizvodna podjetja to priložnost dejansko izkoristijo.

Kaj je digitalni dvojček države in zakaj je pomemben ravno zdaj?

Digitalni dvojček države je visoko natančen, dinamičen digitalni model fizičnega prostora, ki združuje:

satelitske posnetke in druge podatke opazovanja Zemlje,
geografske in topografske podatke (zemljišča, infrastruktura, vode, gozdovi),
okoljske in podnebne podatke (temperatura, padavine, suša, veter),
demografske in gospodarske podatke,
realnočasovne podatke z omrežij senzorjev in IoT.

Vse skupaj je povezano v AI- in simulacijsko platformo, kjer lahko odločevalci, raziskovalci in podjetja:

preizkušajo scenarije (“kaj, če” analize),
ocenjujejo vplive odločitev (na infrastrukturo, okolje, logistiko),
načrtujejo investicije in prilagajanje podnebnim spremembam,
hitreje in bolje reagirajo ob krizah (poplave, suše, požari, plazovi).

Časovno se razvoj digitalnega dvojčka Slovenije lepo ujema z letom 2025 kot prelomnim obdobjem: industrija se sooča s podnebnimi tveganji, geopolitičnimi motnjami v dobavnih verigah in pritiskom po večji energetski učinkovitosti. Hkrati EU in Esa pospešujeta programe, ki temeljijo na opazovanju Zemlje, digitalizaciji in komercializaciji vesoljskih tehnologij.

Ključna novica: Slovenija je na ministrskem zasedanju Sveta Ese potrdila sodelovanje v programih opazovanja Zemlje, industrijskih inovacij in evropske odpornosti – znotraj tega nastaja tudi digitalni dvojček Slovenije.

To ni akademski projekt, temveč infrastruktura, ki lahko neposredno hrani in izboljša rešitve pametne proizvodnje.

Kako bo digitalni dvojček napajal AI v slovenski industriji

Za podjetja je najpomembnejše vprašanje: kaj lahko s tem v praksi naredimo? Poglejmo štiri neposredna področja uporabe za pametno proizvodnjo.

1. Prediktivno vzdrževanje z upoštevanjem okolja

Večina rešitev za prediktivno vzdrževanje danes uporablja:

senzorje na strojih (vibracije, temperatura, tok),
proizvodne podatke (delovni cikli, obremenitve),
osnovne okoljske meritve (temperatura hale, vlaga).

Digitalni dvojček Slovenije prinaša nov sloj zunanjih podatkov, ki lahko pomembno vpliva na obrabo in zanesljivost opreme:

mikroklima po regijah (temperaturna nihanja, vlaga, veter),
onesnaženost zraka (prah, korozivnost),
tveganje za poplave ali plazove na lokaciji obrata,
dolgoročni podnebni trendi v okolici industrijskih območij.

Praktičen primer:

proizvajalec kovinskih komponent ima obrat v bližini reke in avtoceste;
AI model za prediktivno vzdrževanje upošteva, da je v določenih mesecih količina trdnih delcev in vlage v zraku višja;
sistem zato pričakuje hitrejšo obrabo filtrirnih in hladilnih sistemov in pravočasno predlaga servis ter povečanje zaloge ključnih rezervnih delov;
posledica: manj nenačrtovanih izpadov, boljša izraba serviserjev, nižje tveganje za okvare ob vremenskih ekstremih.

Ko se podatki iz digitalnega dvojčka povežejo z internimi podatki podjetja, dobimo bogatejše AI modele, ki bolje razumejo realni kontekst obratovanja.

2. Optimizacija dobavnih verig in logistike

Slovenska proizvodnja je izrazito izvozno usmerjena. Zanaša se na:

točne dobave surovin iz tujine,
pravočasne odpreme izdelkov po vsej Evropi,
just‑in‑time principe in nizke zaloge.

Vsak moten mejni prehod, zaprta cesta, poplava ali plaz pa lahko v trenutku razbije skrbno optimizirano planiranje.

Digitalni dvojček države omogoča AI sistemom, da pri načrtovanju in optimizaciji logistike upoštevajo:

aktualne in napovedane vremenske razmere po poteh,
infrastrukturne zapore in tveganja (mostovi, predori, plazovi),
sezonska ozka grla (zimske razmere, turistični promet),
lokalne omejitve okoljskih dovoljenj (omejitve tovornega prometa).

Z uporabo teh podatkov lahko AI rešitve za pametno proizvodnjo:

predlagajo alternativne poti in okna za odpreme,
prilagajajo proizvodni plan glede na tveganja v logistiki,
optimizirajo ravni zalog – več tam, kjer so tveganja v oskrbi višja,
ocenjujejo ogljični odtis transporta in pomagajo pri poročanju ESG.

Za podjetja, ki razmišljajo o lastnih digitalnih dvojčkih tovarn, je to naslednji logičen korak: povezati notranji digitalni dvojček (linije, skladišča, stroji) z zunanjim digitalnim dvojčkom prostora.

3. Trajnost, ESG in načrtovanje lokacij obratov

V naslednjem desetletju bo konkurenčnost podjetij tesno povezana z:

izpolnjevanjem ESG zahtev kupcev in finančnih institucij,
optimizacijo porabe energije in vode,
zmanjševanjem emisij in odpadkov,
odpornostjo na podnebna tveganja.

Digitalni dvojček Slovenije omogoča podjetjem:

preračunati vpliv lokacije obrata na tveganje (poplave, vročinski valovi, suša),
bolje načrtovati oskrbo z energijo (npr. potencial za sončne, vetrne ali hidro vire na širšem območju),
uvesti AI modele, ki optimizirajo proizvodnjo glede na razpoložljivost čiste energije,
pripraviti verodostojne scenarije za strateške naložbe (npr. ali širiti zmogljivosti v obstoječi lokaciji ali raje v manj tveganem območju).

V kombinaciji s podatki iz digitalnega dvojčka lahko rešitve pametne proizvodnje dosežejo naslednje:

pametno razporejanje energetsko intenzivnih procesov ob urah z več obnovljive energije v omrežju;
zmanjšanje vodnega odtisa z upoštevanjem lokalnih vodnih razmer;
bolj podkrepljeno odločanje pri certificiranjih (ISO, okoljski standardi).

4. Industrijske inovacije in novi poslovni modeli

Slovenija se je z odločitvijo za sodelovanje v programih Ese za industrijske inovacije, komercializacijo vesoljskih tehnologij in vzpostavitev poslovnih inkubatorjev postavila v zelo ugoden položaj.

To pomeni, da bodo:

na voljo sredstva za razvoj startupov in scaleupov, ki gradijo AI rešitve na podatkih opazovanja Zemlje,
podjetja kot so Sinergise, Skylabs, Dewesoft, Cosylab in drugi lahko še močneje sodelovala z industrijo,
nastale vertical SaaS rešitve, namenjene točno določenim panogam (lesarstvo, energetika, prehranska industrija, gradbeništvo).

Za proizvodna podjetja je to priložnost, da:

ne razvijajo vsega sami, ampak se povežejo z ekosistemom ponudnikov,
kot pilotni partnerji soustvarjajo rešitve, prilagojene njihovim procesom,
dostopajo do geografskega povračila sredstev, ker programi Ese vračajo pomemben del vložkov članicam v obliki projektov.

Kako se lahko slovenska proizvodna podjetja pripravijo in vključijo

Digitalni dvojček države bo nastajal postopno. Zgodnji premiki podjetij lahko bistveno povečajo konkurenčno prednost čez 3–5 let.

1. Uredite lastno podatkovno osnovo

Digitalni dvojček Slovenije ima smisel za vas samo, če imate urejene lastne podatke:

podatke o strojih (inventar, zgodovina okvar, parametri delovanja),
proizvodne podatke (OEE, količine, odpad, kakovost),
logistične podatke (rute, časi dostave, reklamacije),
energetske podatke (poraba po linijah, odseki, časih).

Brez tega boste težko povezali zunanje podatke z notranjo realnostjo. Prvi korak je zato:

definirati podatkovno strategijo,
poenotiti glavne šifrante in strukture,
povezati ključne vire (ERP, MES, SCADA, IoT) v enoten podatkovni sloj.

2. Zgradite notranjo AI kompetenco za pametno proizvodnjo

Podjetja, ki želijo izkoristiti digitalni dvojček, bodo morala razumeti:

osnove machine learning in uporabe AI v industriji,
koncepte digitalnih dvojčkov (tovarna, linija, stroj),
načine povezovanja zunanjih in notranjih podatkov v skupne modele.

To ne pomeni, da morate postati raziskovalni laboratorij, a nujno je:

imeti interno ekipo (tudi majhno), ki razume podatke in AI,
znati sodelovati z zunanjimi partnerji (in jim postavljati prava vprašanja),
razmišljati projektno in agilno – začeti z manjšimi pilotnimi projekti.

3. Prijavite se v programe in projekte, ko se odprejo

Ker Slovenija sodeluje v programih Ese s geografskim povračilom sredstev, se bodo odpirali razpisi in projekti, kjer:

so potrebni industrijski pilotni primeri,
je pogoj vključitev podjetij kot končnih uporabnikov,
se testirajo nove platforme za opazovanje Zemlje, simulacije in AI.

Za proizvodna podjetja je smiselno:

spremljati razpise preko gospodarskih združenj in partnerjev,
se povezati z univerzami in podjetji, ki imajo izkušnje z vesoljskimi podatki,
jasno opredeliti svoje izzive (npr. izpadi zaradi vremena, logistična tveganja, planiranje energije) – da vas lahko konsorciji vključijo kot relevantnega partnerja.

4. Začnite z eno ali dvema konkretnih uporabo

Namesto da razmišljate “uporabljali bomo digitalni dvojček pri vsem”, izberite dve zelo konkretni uporabi:

prediktivno vzdrževanje ključne skupine strojev z upoštevanjem zunanjih vremenskih in okoljskih podatkov;
optimizacija izvozne logistike na dveh glavnih trgih z uporabo simulacij poti, vremenskih napovedi in infrastrukturnih tveganj.

Uspešen pilot vam bo:

dokazal poslovni učinek (prihranek, nižje tveganje, večja zanesljivost),
dal notranjo legitimnost za širitev na druga področja,
pokazal, katera podatkovna in organizacijska ozka grla je treba odpraviti.

Digitalni dvojček Slovenije kot katalizator pametne proizvodnje

Digitalni dvojček Slovenije ni samo državni ali znanstveni projekt. Je platforma, na kateri lahko slovenska industrija zgradi naslednjo generacijo rešitev za pametno proizvodnjo:

boljše AI modele za prediktivno vzdrževanje in optimizacijo procesov,
pametnejše in odpornejše dobavne verige,
bolj trajnostno, podatkovno utemeljeno delovanje v skladu z ESG,
nove inovativne produkte in storitve, ki jih lahko ponudimo tudi tujim trgom.

Ker je Slovenija v Ese dosegala že zdaj višje povračilo sredstev od vplačanih, ima naš vesoljski in podatkovni ekosistem dokazano sposobnost, da razvoj vrne v gospodarstvo. Zdaj je priložnost, da se temu priključi še širši krog proizvodnih podjetij.

Za celotno serijo »AI v slovenski industriji: pametna proizvodnja« je digitalni dvojček države pomemben košček sestavljanke: zagotavlja podatkovno podlago, na kateri lahko raste vse – od kontrole kakovosti in optimizacije procesov do strateškega načrtovanja obratov v prihodnjih desetletjih.

Če razmišljate, kje začeti, se vprašajte:

Katera odločitev v vašem podjetju je danes še vedno sprejeta “na občutek”, pa bi jo lahko bistveno izboljšali z boljšimi podatki o prostoru, okolju in tveganjih?

Odgovor na to vprašanje je verjetno vaš prvi – in najboljši – vstop v svet digitalnega dvojčka Slovenije in pametne proizvodnje, ki temelji na AI.